Vse je v redu.

Danes je bil en tak prijeten dan.

Ogromno obveznosti in premalo spanja in prečuden izpit in preveč sedenja za računalnikom in premalo ležanja v travi in preveč razmišljanja in premalo dedkov, ki na Žalah rabutajo češnje ... In preveč dela, ki me še čaka.

Ampak vse je v redu. V rahlo kaotičnem redu, pa vendar.

Neumestnim stvarem kar ni videti konca. In te so najlepše :)

Pa naj neumestno prilepim še nekaj carskih starih fotk, ki obujajo carske spomine:

Kosov ansambel, ki v resnici nikoli ni ničesar zaigral.

To je le varka ;)

Pod plaščem nevidnosti ... aja ne :P

Mali Bernardek in drugi nasmejani obrazi.

<3

Svete tri kraljiceeee :D (Terezija in Virgil kujeta spletko!!)

Napačni pihamo Terezijinih 5 svečk

Kosov spektakel

Terezija pa zvezda večera <3

Res ne vem, zakaj sem tole objavila. Najbrž zaradi seminarske naloge, ki jo moram čim prej napisati. Hehe.

Namesto tebe

Naj izjočem tvoje solze,
pobč, ki nočeš biti reva.
V tebi stiska se rojeva,
a potlači jo – čim prej.

Nikar ne joči, ti, mladenič,
ki ljubi nisi bil dovolj.
Saj sploh ni vredna tvojih solz!
Pogoltni jih – za svoj ponos.

Daj, zadúši svoje solze,
mož, ki ti umira mama.
Ne joči – saj si dec, ne baba.

Naj jočem zate,
ubogi starec,
ki sam ne moreš več.

Nič ne jokaj, deklica,

ki te oče bije nor.
Spoštuj ga vendar, ljubi svoj izvor!
Pusti mi, da jočem zate – ti se smej.

Naj izjočem tvoje solze,
dekle, ki vsakič z drugim hodiš spat
in verjameš, da si srečno.
Ne veš, da padaš v prepad?

Naj jočem zate, ki ne veš,
da telo je tvoje biser.
Biser med svinjami,
smejoč se na ves glas,
prikrivajoč nevzdržno bolečino.

Le smej se, tak je pač svet.
Tak je vedno bil in tak vedno bo.
Jaz pa bom jokala zate.
Za tebe.

Za tabo.



Ne dopusti si čutiti,
mila žena s krasnim možem,
ki te nežno boža z nožem.
Otôpi! Tako ti bo lažje.

Naj izjočem tvoje solze,
starka, ki si izgubila vse.
Sama z bóljo si ostala,
a premočna, da b' jokala.

Naj jaz jočem zate.
Namesto tebe, ki ne smeš.
Potem pa te prebolim
in se le še smejim.

Če je to sploh mogoče.